Odsekovna enačba premice

  Enačbe premic, ki niso vzporedne nobeni koordinatni osi, niti ne gredo skozi koordinatno izhodišče, lahko zapišemo še drugače.

 Denimo, da premica seka abscisno os v točki A(m,0) in ordinatno os v točki B(0,n).

Odsekovna oblika enačbe premice:

Število m nam pove, kje premica seka abscisno os (odsek na abscisni osi), število n, kje premica seka ordinatno os (odsek na ordinatni osi).

 Eksplicitna enačba premice, ki gre skozi točki A(x1,y1) in B(x2,y2):

 Odsekovni enačbi premice pravimo tudi segmentna enačba. Ta oblika enačbe zelo poenostavi risanje premic.

 Primer 1: Zapišimo odsekovno in eksplicitno enačbo premice na sliki.

Premica v koordinatnem sistemu ima odsekovno enačbo , ker abscisno os seka pri -2, ordinatno os pa pri 3.

Za eksplicitno obliko moramo izraziti y:

 Primer 2: Zapišimo enačbo premice y=2x-3 v odsekovni obliki.

Ordinatno os seka pri n=-3, abscisno os pa v ničli: 0=2x-3

Abscisno os seka pri , torej je m=.

Odsekovna enačba je torej: .

Odpravimo še dvojni ulomek:

Odsekovna enačba | Primer 1 | Primer 2